UVOD
Florjanovo je praznik gasilcev, ki se praznuje 4. maja, po mnogih krajih pa je to tudi ljudski praznik, saj je sveti Florjan oziroma Florijan tudi eden izmed priljubljenih svetnikov. Sv. Florjan se je mnogim vernikom zasidral v srce, saj je svoje življenje našel šele, ko ga je izgubil. Čaščenje sv. Florjana, po domače “Florjanovo” ali po Serpeniško “svet Ferjen”, se praznuje v čast sv. Florjanu, ki med drugim varuje ljudi pred ognjem in je tudi zavetnik gasilcev.
JEDRO
Sv. Florjan ali sv. Florijan je bil veteran rimske vojske ter visoki državni uslužbenec v mestu Cetium, danes poznan kot Sankt Pölten, ki je glavno mesto Spodnje Avstrije v severovzhodni Avstriji. Zaradi svoje krščanske vere in bodrenja kristjanov, naj vztrajajo v izgnanstvu, je bil priveden v pogansko svetišče, kjer naj bi se žrtvoval poganskim pogovom in se tem opravičil svoja okrivljena dejanja. (Povzeto po: Wikipedija, Sveti Florijan…) Pozvali so ga, naj se odreče svoji veri, ker pa se sv. Florjan svoji veri ni hotel odreči, so ga obsodili na smrt, umrl pa je kot mučenec. To se je zgodilo 4. maja 304, zato je bil ta dan izbran za njegov god. Sv. Florjan je danes zavetnik gasilcev. Večinoma ga prikazujejo z vrčem vode, medtem, ko gasi ogej. Na 4. maja se mnogi gasilci spomnijo na vse svoje tovariše, ki so umrli ali bili poškodovani, ko so pomagali drugim. Množično se gasilci udeležijo gasilske svete maše, pri kateri z molitvijo in prošnjami priporočijo sv. Florjanu, naj jih še naprej varuje pri gasilskih aktivnostih, kot so vaje, tekmovanja in nesreče, ki se pripetijo, kot so požari in poplave. Mnogi ljudje se na njihov praznik po maši tudi zahvalijo gasilcem, položijo cvetje in sveče h kipu sv. Florjana, ter čestitiajo gasilcem za do sedaj dosežene dosežke. Ponekod sledijo tudi zanimive igre pri katerih se lahko gasilci pomerijo v svojih gasilsko-taktičnih veščinah.
Pri nas je to eden izmed najbolj priljubljenih praznikov, čaščenje sv. Florjana pa je razširjeno tudi po Avstriji in tudi na Bavarskem. V Dravski bonovini so se gasilci imenovali tudi »vitezi svetega sv. Florjana«. V Sloveniji je po Florijanu poimenovanih štiriinštirideset cerkva – Županijska cerkev sv. Florijana (Mislinja), Sv. Florijan (Lesce), Cerkev sv. Florijana (Idrijske Krnice), ipd.. Po njem nosi ime tudi več krajev in zaselkov, npr. Florjan pri Gornjem Gradu, Florjan nad Zmincem v škofjeloški občini, zaselek Skorna pri Šoštanju Šentflorjan, Števerjan, italijansko San Floriano, naselje v Goriških Brdih, ki je zdaj v Italiji. Na sv. Florjana se nanaša tudi Cankarjeva dolina šentflorjanska, npr. v njegovi drami Pohujšanje v dolini šentflorjanski.
Različne upodobitve sv. Florijana krasijo številne gasilske domove po vsej Sloveniji. Ime Florjan pa je bilo v času nastajanja priimkov precej znano, zato so iz njega naastali številni priimki, kot Florjan, Florjanc, Florjančič, Florijan, Florijanc, Florijančič, Ferjan, Ferjanc, Ferjančič in Flere. (Citat: ognjišče.si, Florjan…)
Kot zanimivost, v knjigi Florjanovo, ki jo je napisala Dušica Kunaver, je navedeno, da na florjanovo gospodinje niso smele peči, niti zakuriti peči zaradi spoštovanja do Sv. Florjana. Tudi kovači tega dne niso delali, saj so se bali zameriti svetemu Florjanu. V nekaterih krajih (Mežiška dolina) so po starih šegah in navadah gospodinje, zaradi nezaželjene peke, na dan pred florjanovim v star klobuk položile jajca, mošt (vino) in klobaso. Klobuk so nato položile na ugaslo ognjišče poleg trsk, kjer ga je ponoči našel eden izmed vaških fantov. Fant se je pritihotapil v hišo, s pripravljenim lesom zakuril ogenj, spil mošt, jajca in klobaso pa je odnesel s seboj iz hiše. Naslednji dan so se fantje zbrali pod vaško lipo, kjer so gospodinje pekle jajčno cvrtje, ki je bilo tega dne obredna jed. Tudi dandanes se nekateri gasilci na Florjanovo nedeljo zberejo pod lipo, kjer pripravijo Florjanovo cvrtje iz različnih dobrot. Nedeljsko slovesnost spremlja petje pesmi, ki se glasi:
Oj dober večer vam Bogdaj,
očet’ in mater najpoprej,
jutri bo ta isti dan,
svet’ga Florjana imendan.
Sveti Florjan je bil vojak,
njega se ni treba bat’,
on je tud na vojski bil,
za nas je drago kri prelil.
Gospodinje, deklice,
ko boste ogenj zgrebale,
križe čez njega delajte,
svet’mu Florjanu ga zročajte.
Že mat na dile lejzejo,
nam štikl’ špeha rejžejo,
oče s ključem ropočejo,
nam sladko vince točijo.
Mi se od vas poslavljamo,
za jajca špeha prosimo,
pri vas ostane večni Bog,
al z nam odrajža čisti duh./
Če nam ne boste daroval,
vam bomo hčerko s kamre ukral’
(Citat: lokalno.si, Florjanovo pod lisco…)
Poleg tega so postavljali mlaje. Mlaji so visoke, okleščene smreke, postavljene sredi vasi. So ponos vaščanov, predvsem vaških fantov. Vršiček smreke pustjo zelen, pod njim pa obesijo okrašene, iz smrekovih vejic pletene vence. Postavljen mlaj vedno oznanja neko veselo novico: ohcet, novo mašo, gasilsko veselico ali kaj podobnega. Prvomajski mlaj nanznaja tudi prihod najepšega meseca v letu. Postavljanje majskega mlaja na večer pred 1. majem je šega, ki je po nekaterih krajih v naši deželi še danes živa.
ZAKLJUČEK
Praznik sv. Florjana ali Florjanovo je bil nekoč zlasti čas fantovskih praznikov ter številnih šeg in navad. Praznovanje sv. Florjana ali florjanovanje se je ponekod združilo z jurjevanjem. Danes je to predvsem praznik za gasilce, da se lahko zahvalijo svojemu zavetniku. Fantje se na prireditvi še danes podajo s pesmijo od hiše do hiše in prepevajo:
»Svetga« Florjana nosimo,
za jajce špeha prosimo,
da bi vas obvarval vseh nesreč,
pred ognjem pa največ …«
S tem pevci tudi obudijo stari običaj praznovanja Sv. Florjana.
SUMMARY
St. Florian’s Day is a holiday in which people honor St. Florian, a Christian saint, who is the protector of firefighters. We celebrate it on May 4, the day when St. Florian was sentenced to death because of his faith. Sometimes on this day the ladies were not allowed to bake and the blacksmiths were not allowed to light fires so as not to offend St. Florian. Today we celebrate this day with local party, local celebration and in some places with prayers. St. Florian’s Day is celebrated almost all over Slovenia, and in some places also in Austria and Bavaria.
VIRI
Internetni viri:
o Posavska stoletja: Florjanovo- 4. maj, praznik gasilcev. 1996. Posavski muzej Brežice (PMB). Dostopno na spletnem naslovu: https://www.pmb.si/posavska-stoletja/florjanovo-4-maj-praznik-gasilcev
o Kresnik: Florjanovo- Avtor: Dušica Kunaver. 2011. E-knjigarna/E- razgledice. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.kresnik.eu/florjanovo_clanek_303.html?stran=clanek&sef=florjanovo&id=303
o Ognjišče: Florijan. 2011. Ognjišče d.o.o. Dostopno: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/ime-veliko-pove/651-florijan
o Wikipwdija: Sveti Florijan. 2019. Prosta enciklopedija. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Florjan
o Ravne na koroškem: Florjanovo – praznik gasilcev. 2016. MojaObčina.si. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.mojaobcina.si/ravne-na-koroskem/novice/florjanovo—praznik-gasilcev.html
o Koroške novice: Tudi koroški gasilci praznujejo sv. Florijana. 2019. KOROŠKENOVICE. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.koroskenovice.si/novice/tudi-koroski-gasilci-praznujejo-sv-florijana/
Slikovni viri:
o 1.SLIKA: Gasilski zavetnik: Sveti. Florijan. 2015. MojaObčina.si. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.mojaobcina.si/sentilj/novice/gasilski-zavetnik-sveti-florjan.html
o 2.SLIKA: Wikipedija: Sveti Florjan. 2019. Prosta enciklopedija. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Florjan
o 3.SLIKA: Radio Odeon: Florjanovo v Črnomlju. 2020. Radio Odeon. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.radio-odeon.com/novice/florjanovo-v-c